Spor s sestro se je začel, ko se je izvedelo, da bodo denacionalizirali stanovanja. Zgodba je dolga. V tej zgodbi je imel veliko vlogo tudi moj brat (se mi zdi da moški v sanjah ni on, nisem sigurna). Vse se je začelo zaradi pohlepa brata in sestre. Čeprav sem jaz reševala svoj stanovanjski problem (onadva sta se že precej let prej odselila, ko sta si ustvarjala družino), me ni toliko prizadelo to, da sem bila ob stanovanje, kot to, kako sta me z vsemi dejanji, lažmi, podpihovanjem in prepričevanjem moje mami da ji bo z mano slabo, da ne bom skrbela zanjo in še marsičem, psihično popolnoma strla. Odstopila sem od odkupa in reševala stanovanjski problem drugače. Vem , da nisem nikoli naredila, niti pomislila ne na to, da bi mami kakorkoli oškodovala ali da ji nebi pomagala če bi bilo potrebno. Mami sem predlagala, da to uredimo tudi pravno. Na osnovi vsega kar se je dogajalo sem prekinila vse stike s sestro, bratom, mami in tudi z nečaki. To sem jim dala tudi jasno vedeti. Sama ne čutim nobene krivde, saj sem naredila vse, kar je bilo v moji moči. Sem veliko premišljevala o tem in mislim, da sebi nimam kaj oproščati.
