Rena hvala za tvojo interpretacijo.
Občutek krivde je bil, ker sem naročila, da psa ubijejo, kako sem lahko tako kruta, da jaz odločam o življenju in smrti??? To je bil glavni in najtežji občutek v sanji.
Mogoče me podzavest opozarja, da ne smem dati "ubiti psa", saj bi bilo to dokončno.
Pes mi predstavlja oboje kar si napisala, je moj zvesti spremljevalec, moj tolažnik, vedno zvest, ne glede na to koliko sem ali nisem dobra z njim.
To bi bil ta moj materinski del, takšna sem verjetno kot mama.
Po drugi strani mi pes predstavlja tudi naravne nagone in v resnici se ga ne da zares socializirati, ohranja svoje nagone, je tudi prispodoba volka, tako kot si napisala. To bi bil moj ženski del, takšna sem verjetno kot ženska.
Kaj od tega sem dala ubiti?
Pes se spremeni v dojenčka. Na vso moč sem hotela, da se neizogibno ne bi zgodilo, pa se je. In to na moj ukaz.
Verjetno je res povezano tudi z mojim odnosom do otrok, za katere bi naredila vse in še več. In če v teh odnosih kaj ne "štima", me to dobesedno ubija.
Tukaj sem šibka, to vem. Močna rakica (mars, sonce, venera)...
Če si vzamem nekaj zase in sledim naravnim nagonom, sem prvinska, "nesocializirana", torej ko sem ženska, takrat "ubijam" otroke...to so moji notranji občutki...
Skratka razcep med biti mama in biti ženska, eno ali drugo, kot da oboje skupaj pri meni ne gre...