Ufff, ko bi vedela, kolikokrat sem se zamislila nad temi živalcami, ko sem imela še svojo psičko. Taki majhen, skuštrani in navihan mešanček je bila, ampak pametna, zelo prijazna in vdana. Mogoče malo pretiravam, pač kot vsak drugi lastnik, ki mu pes pomeni več kot zgolj "žival"

ampak včasih se mi je zdelo, da ji manjka čisto, čisto malo, pa bo še zaleča govorit.

Res ji ni bilo hudega in večinoma je tako, da so psi zelo dobri prijatelji, če le nimajo kakšnega "nenormalnega" lastnika", ki bi z njim grdo ravnal.
No, da ne zaidem iz konteksta, ampak samo za predstavo... Tako kot rečemo v resnici, daj je pes največkrat značajsko podoben svojemu lastniku, je metaforično tudi v sanjah kot njegova "senca". Po tej analogiji so lahko včasih sanje dobesedno moreče, kajti če sami s seboj in z drugimi grdo ravnamo, nase res ne moremo biti ponosni, nekaj drugega pa je, ko nas podzavest spomni na kakšne dobre lastnosti in vrline, zaradi katerih nam je lahko samo prijetno pri duši. V prvem primeru se človek verjetno marsikdaj počuti kot "pes na ketni", v drugem pa je vrvica le simbol neke vezi, navezanosti, včasih tudi odvisnosti med osebnostjo in njegovo senco, med podzavestjo in zavestjo, ker konec koncev je ego le ego in če naše "animalistične" narave cenzor nima pod kontrolo, rada kdaj pa kdaj zbezlja, vez pa popusti.
Torej si brez skrbi, ta tvoja vrvica ne predstavlja nobenega spolnega organa. Vsaj v tem primeru ne. Bo dovolj za razmislek?
