Po včerajšnjih lepih sanjah se mi zdi, da so te še lepše, pa čeprav nenavadne. Nekaj prijetnega se ti dogaja, v sebi pa čutiš tako ogromno moč in oporo, da verjetno kar malce boli. Pa ja, tukaj na forumu smo že sami nenavadni ljudje.

Si se mogoče tudi ti lotila kakšne transformacije? Deluješ mi, kot da združuješ v sebi moško in žensko esenco pri Neni. Ena stran "umira", da bi druga lažje in lepše zaživela, duša pa vedno na neki način lebdi, enkrat uživa in drugič trpi.

Mogoče pa si si zadala kakšen drug cilj, za katerega se ti zdi, da bi potrebovala že skoraj nadnaravno moč, da bi bila tvoja molitev uslišana?
Kaj pa Zvončica? Te spominja na kakšno osebno ime, lastnost, navado, predmet, rastlino...?
Izkušnje sicer niso primerljive, ampak pred kratkim sem imela tudi sama opravka z zvončki. Zdaj, ko je prišla pomlad, se ne prebuja samo narava, ampak tudi mi. Bi lahko bila Zvončica metafora za kakšno prijetno osebno spremembo tudi pri tebi? Kaj pa zvonček kot simbol tolažbe, poguma in vztrajnosti? Tudi na ta način lahko gre za spodbudo, da vztrajaš pri tem, kar si si zastavila in prisluhneš svoji intuiciji, če malce dvomiš, da nisi na pravi poti?
Zvonček kot zvonec bi lahko tudi pomenil kakšno nepričakovano sporočilo. Ne vem, kako ti dela šesti čut, ampak ... čutiš v sebi kakšno stisko, te skrbi ali te je strah za nekoga, ki ti je blizu?
V takšnih sanjskih spročilih je brez osebnega pogovora težko ugotoviti, za kaj pravzaprav gre, ker če že ne drugega, si onostranstvo predstavlja vsak posameznik čisto po svoje in vsak čisto drugače, zato so najbolj pomembni tvoji občutki.
Skratka razmisli malo in se prepusti intuiciji. Tako boš najlažje prišla do odgovora, kaj se v resnici dogaja
