Pozdrav vsem!

Pa sem se spet vrnil s
popotovanja in prijadral naravnost v sanjski kotiček...

Regina, spet se mi sanja o pticah... Sem zadeve že malo raziskoval, ampak bi bil vseeno vesel še tvojega komentarja, če je možno...
[Četrtek, 26.10.2006]Postani tovornjakar...!
6:25S Tukom se nekje sprehajava, po stopnicah greva navzdol proti nekakšni tržnici, vmes nekaj debatirava. Naenkrat zaslišiva nek hrup – prhutanje kril, cviljenje,... :-o Gledava po zraku okrog, kaj se dogaja. Naenkrat neka ogromna ptica (spominja na nekakšnega XXL jastreba; sivo-modre barve, ogromen oranžen kljun, velika meter do meter in pol,
ocufano perje, gol vrat in glava) v zraku sklati dol eno manjšo ptico. Ta
skrešira na
terasi med enimi in drugimi stopnicami, hip za tem pa pristane še ogromni predator, ki pristane ob poškodovanem ptiču. S kremplji za
zagrabi za telo, potem pa še s kljunom za vrat – zgleda, kot da ga davi. :| S Tukom spremljava dogajanje. Tukec komentira nekaj o naravni selekciji, meni pa se sokol zasmili, češ –
"Škoda je; glej, kako lepa ptica...", zato grem bližje. Napadalca odženem z brco (ali bokso), zato zverina razpne krila (OMG!!!

); naredi blazen prepih in odleti. Dvigne se na nekakšen
vezni most (prehod) med dvema stavbama, kjer pristane in se ob predirnem kričanju jezno ozira proti meni. Poberem poškodovanega sokola in mu odprem nekakšno škatlo (mogoče kletko), da zleze vanjo. Skozi rešetko za trenutek vidim njegove oči, ki odsevajo toplino, zaupanje.
Scena se zamenja. Od začetka do konca
displeja se po nekakšnem 3D sms-u pripelje en tovornjak z dvema prikolicama in za vsako od njiju še nekakšno
skladiščno prikolico (kot cisterna?), spodaj piše nekaj podobnega kot
"Boli te ku**c, postani tovornjakar!" :| :lol:
Znajdem se v tovornjaku z Zoranom. Pokrajina spominja na puščavo v Nevadi – tu in tam kak grm, v ozadju gorovje; ozke potke, ob katerih so (večje ali manjše) skale,... Model mi razlaga, da ful ni težko in da me bo naučil vozit tovornjak. Enkrat se med razlaganjem obrne proti meni in mi pravi:
"Pazi zdaj... En', dva, tri..." in kot bi
ujel refren (?!?), začne pet
"V dolini tihi...". :lol: :lol: Potem navdušeno pritisne na gas in zapelje na neko izjemno ozko potko, ki se naenkrat začne strmo spuščat. Pot je silno
nestabilna (luknje, kamenje,...), zato se premisli in odloči, da se bo raje vrnil nazaj. Prestavi v vzvratno, jaz pa se nagnem skozi okno kabine in gledam nazaj, da vidim, kaj se dogaja s tovornjakom. Opazim, da je na cesti še samo ta zadnja mala prikolica (cisterna), vse ostalo pa že preko
previsa. Zoran počasi
tišči zadevo nazaj in v enem momentu se predzadnja prikolica začne nevarno nagibat, a se ulovi in postavi nazaj. Ko prilezeva nazaj na cesto, si mislim:
"Swaka čast, model...!"Nocoj pa spet...
[Petek, 27.10.2006]Brez kril se ne da letet
5:46Z avtom se vozimo po Brilejevi. Med potjo gledam skozi okno in se čudim, kako so se stvari spremenile od takrat, ko sem še tam živel – prvi blok je
izpodkopan do temeljev in čisto nagnjen, izgleda, da je od njega ostalo le še ogrodje. Peljemo se proti enemu parkirišču, kjer sem z nekom zmenjen.
Druga scena – pripeljem se na eno parkirišče (podobno tistemu pred hišo v Mislinji). Čisto
na vrhu je parkiran en avto, iz katerega nekdo nekaj odvrže in se odpelje, še preden se naš avto ustavi. Zanima me, kaj je model odvrgel, zato grem pogledat. Vidim, da gre za dva
poškodovana ptiča, mogoče vrabca (?). Enega ulovim in ga podržim v
šalčki med dlanmi. Z zanimanjem si ogledujem puhasto kepico v rokah in se čudim, kako so ji lahko tako grdo odstranili krila – na hrbtu, kjer bi morala bit krila, so vidne precej velike brazgotine. :| Ker je malček prestrašen in zato nemiren, ga izpustim. Takoj, ko ga odložim na tla, pobegne za drugim ptičkom pod en avto. Ko počepnem ob vozilu in gledam podenj, se oba bolj pogumno vrneta, eden (tisti večji in bolj puhast) mi celo zleze nazaj v roko. :roll: Potem odidem(o).
Še ena scena – z gospodično se nekam preseliva. S seboj odneseva vse svoje stvari in pohištvo. Ko je selitev končana in so stvari na novi lokaciji že pripravljene za uporabo, enkrat sedim na tleh ob postelji, na kateri leži draga. Nekaj se pogovarjava in vmes pripomnim, da je malo neprijetno, ker je prostor večji in bova zdaj še težje gledala filme na računalniku, ker je monitor tako daleč.
Od ostalih sanj imam v spominu še vožnjo čez nekakšno močvirno področje, peljem se proti nekemu gozdičku, zato prečkam nekakšen peščen most. Še ena druga scena se
konča tako, da se še z nekom usedeva na nekakšen mini-avtomobilček in se nekam odpeljeva.
Kaj praviš...?

Pa najlepejša hvala in prijeten večer!
