Ja spet so tisti zalj. dnevi ne morem mimo da mu nekaj ne napišem, pa sva se slišala, on še vedno vztraja, super no vsaj on je zvest svoji obljubi, prav ima, je pa priznal da ni pozabil najine ljubezni tako hitro, le čustva je potlačil. No ne vem kaj je bolje, tako kakor jaz ko norim, ali on ko vztraja pri potlačenih čustvih? Ko bi človek vedel kaj je bolje, bi se sugurno podal na ta pravo pot. Samo da ne boli kakor je bilo pretekle mesece, tisto je bil res križev pot.
