Regina,
zate imam pa spet sanje, ki me nikoli ne pustijo indiferentno. Ok, res, da se z ocetovo smrtjo se nisem soocila in jo predelala, ker me je morda strah, kaj bi ugotovila o sebi, o najinem odnosu. Me pa take sanje, ko vidim ocija, da je spet ziv zelo vznemirjajo in jih smatram kot neke more.
Danasnje sanje pa mi niso jasne.
Sanjala sem, da sem sla do mami in sestre in jima rekla, kot da bi jima pripovedovala nepomembno dogodivscino: "Ej, a se spomnita, da sva jaz in oci bila nekaj casa mrtva?"

Oci naj bi bil mrtev kaksne 3 leta potem pa naj bi "vstal" od mrtvih. Jaz pa sem imela v spominu, da sem se nekega dne zbudila v krsti v prostoru, kjer hranimo cevlje doma, sla po stopnicah k mami in sestri, kot da bi se ravno zbudila iz prijetnega spanca. Bila sem mrtva kaksne 2 leti.
Seveda smo doma govorili o cudezih, kako so naju odpisali, pa se je zgodil ta cudez, da sva vstala od mrtvih (nisem sigurna ali sva bila istocasno mrtva).
Potem sem jima rekla, oci je bil zraven: "Ampak najbolj zanimivo je, da se nama je obema zdravstveno stanje zelo izboljsalo."
Pa je oci vskocil: "No, meni se ni takoj izboljsalo, saj se sedaj nisem cisto ok, ampak se pocasi izboljsuje"
Nic mi ni jasno, ker sem bila tudi jaz nekaj casa mrtva. Smrt naj bi pomenila konec necesa, a ne? Kaj pa v tem primeru, ko sem vstala od mrtvih?
Hvala!!